Donacijo ali pomoč obravnavamo z vidika donatorja ali prejemnika donacije ali pomoči, kot tudi za vidika vrste prejemnika ali donatorja.
Z vidika fizične osebe, lahko donacijo obravnavamo kot pomoč, ki jo prejme fizična oseba. V skladu z 20. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) sodi pomoč med dohodke oproščene plačila dohodnine, kot so:
• denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki jo posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti,
• subvencij, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna za določene namene, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
• enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah;
• enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in druge nesreče), če je izplačana v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja;
• pomoči, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva;
• pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je v skladu z zakonom, ki ureja ustanove.
Samostojni podjetniki in pravne osebe lahko koristijo davčne olajšave iz naslova donacij, ki jih omogoča 66. člen ZDoh-2 in 59. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2):
• zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove do 0,3% obdavčenega prihodka v davčnem letu in sicer za znesek izplačil v denarju ali v naravi za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, če gre za izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih nepridobitnih dejavnosti;
• poleg tega lahko zavezanec dodatno zniža davčno osnovo do 0,2% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu, za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene in sicer le za izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih nepridobitnih dejavnosti.
Davčni zavezanec, ki nameni večji znesek kot je 0,2 % obdavčenega prihodka za izplačila prostovoljnim društvom, lahko za znesek, ki presega zakonsko določeno znižanje davčne osnove, znižuje davčno osnovo v naslednjih treh davčnih letih skupaj z znižanjem davčne osnove za te namene za tekoče davčno leto. Pri tem velja opozoriti na Pojasnilo DURS, št. 4200-94/2007-2, z dne 24. 9. 2007, kjer se presežek donacije nad 0,3% obdavčenega prihodka ne more prenašati na naslednja davčna obdobja, ne glede na vzrok doniranja (recimo ob naravni ujmi).
Pri donaciji je pomemben namen ustanovitve prejemnika donacije, kot tudi zavezanost za davek od dohodkov pravnih oseb s strani donatorja, ki lahko znesek donacije uveljavlja kot davčno olajšavo. Donacija ni priznana kot davčno priznan odhodek, lahko pa znesek donacije davčni zavezanec uveljavlja kot olajšavo v davčnem obračunu.
V skladu s Pravilnikom o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb davčni zavezanec v davčni obračun DDPO vpiše znesek odhodkov, ki zadeva sredstva z naravo donacij, dana fizičnim ali pravnim osebam v skladu s 9. točko prvega odstavka 30. člena ZDDPO-2. Prav tako pa mora davčni zavezanec pravilno izpolniti tudi Prilogo 9 – Podatki v zvezi z olajšavo za donacije.
V skladu s 15. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost donacija ni predmet DDV, če gre za denarna sredstva, ki so izplačana osebam, ki so ustanovljene za npr. humanitarno dejavnost in če pri tem ne gre za protistoritev v obliki dobave blaga oz. storitev.
Pri prejemniku donacije, se v skladu s 3. členom Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki jo zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 prejme od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila, šteje donacija kot dohodek iz opravljanja nepridobitne dejavnosti zavezancev, ki se izvzame iz davčne osnove po 27. členu ZDDPO-2.
Omenjeni davčni zakoni obravnavajo torej le donacije namenjene fizičnim osebam in institucijam, ki so ustanovljena za nepridobitne namene, ne pa tudi podjetjem, ki so utrpele škodo ob kakršnikoli ujmi. Pomoč slednjim je urejena z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN), ki omogoča podjetjem pridobitev sredstev proračuna za odpravo posledic škode na stvareh in za odpravo posledic škode v gospodarstvu zaradi potresa, snežnega ali zemeljskega plazu, udora ali poplave.
Prav tako pa so te pomoči lahko deležni tudi lastniki stanovanj za obnovo objektov, ki so v njeni lasti in so namenjeni stalnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti. Višina sredstev, ki so potrebna za obnovo posameznega stanovanja, se izračuna, v skladu s 25. členom ZOPNN, iz sorazmernega dela sredstev, ki so za obnovo stanovanjske stavbe predvidena v letnem programu odprave posledic nesreče, izračunanega na podlagi neto tlorisne površine, ki pripada temu stanovanju.
V skladu s 44.f členom ZOPNN se gospodarski družbi lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu največ v višini 50%, pri škodi na strojih in drugi opremi ter za škodo, nastalo zaradi uničenja zalog in izpada prihodka, ki so bili zavarovani proti naravni nesreči, kakršno je utrpel upravičenec, pa največ v višini 60% škode. Višino škode potrdi komisija za odpravo posledic škode v gospodarstvu. Sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu se upravičencem do sredstev za odpravo posledic nesreč dodelijo na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti Ministrstvu za gospodarstvo, v roku, določenem v programu odprave posledic škode v gospodarstvu, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev.
V skladu s splošno določbo določanja davčne osnove opredeljeno v 12. členu ZDDPO-2 se pri ugotavljanju dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid v skladu s slovenskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi. To pa pomeni, da so tako pridobljena sredstva tudi vključena v davčno osnovo davčnega zavezanca in so sestavni del davčnega obračuna.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
