Zakon o posojilu Grčiji med drugim določa, da posojilno pogodbo v imenu in za račun Slovenije sklene Evropska komisija. Grčija bo posojilo lahko črpala v več obrokih, vendar najdlje do 8. maja 2013, ob čemer bo spremenljiva obrestna mera za 300 do 400 bazičnih točk višja od trimesečne evropske medbančne obrestne mere (Euribor). Poleg tega si bo Slovenija lahko obračunala upravljalske stroške.
Zakon je podprlo 47 navzočih na seji, proti pa jih je glasovalo 34. Gre za neprimeren način reševanja prezadolžene države, je opozoril Zvonko Černač (SDS). Država, ki je zavestno prikrivala podatke, ki je torej kršila pravila igre, za katera se je sama obvezala, bo zdaj na ta račun še nagrajena, je opozoril.
"Države članice območja evra želimo v duhu solidarnosti pomagati eni izmed nas, ki je zašla v težave," je dopoldne ob predstavitvi predloga zakona pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Ne gre za pomoč ampak potuho in slab zgled, ki ga bodo verjetno posnemali še Španci, Portugalci, Irci, Italijani in seveda tudi mi, je menil Milenko Ziherl (SDS).
Ob tem je Vraničarjeva poudarila, da gre predvsem za zakon, ki prispeva k zaščiti finančne stabilnosti skupne valute ter celotnega območja evra. Ne rešujemo Slovenije in Evrope, je nasprotoval Bogdan Barovič (SNS). "Še enkrat jamčim, da bo Slovenija kot tudi druge države s tem kreditom rešila predvsem velike nemške in francoske banke, ki so kupovale obveznice, te obveznice so propadle in z njimi bodo propadle banke," je dejal.
Nasprotno je Luka Juri (SD) opozoril, da ne bi smeli čakati s sprejemom zakona. "Če se želimo izogniti težav ob okužbi, ki jo lahko Grčija širi na Španijo, Irsko in tako naprej, jo moramo ustaviti sedaj. Kajti, v kolikor bi čakali, bodo posledice bistveno hujše in bo strošek reševanja kasneje bistveno hujši," je opozoril. To ni okužba, ki bi šla z zrakom na druge države, ampak gre za neznanje gospodarjenja z lastnimi financami in v Grčiji so to dokazali, je odgovoril Franc Bogovič (SLS).
Predstavniki poslanskih skupin so v razpravi spraševali, ali bo Grčija sposobna vrniti izposojeni denar. Vraničarjeva je na to odgovorila, da je sredi junija zapadel prvi obrok obresti iz prve tranše, ki je bila izplačana 18. maja, in Grčija jih je pravočasno poravnala. Slovenija pri tem posojilu še ni sodelovala.
Od za letos predvidenega skupnega zneska posojil Grčiji v višini 27,5 milijarde evrov znaša slovenski delež 133,3 milijona evrov, vlada pa je v rebalansu zagotovila nekaj več denarja. To ne zahteva dodatnega zadolževanja, a je treba z rebalansom v bilanci B proračuna zagotoviti ustrezno pravno podlago za konkretno izpeljavo posameznih poslov, je še pojasnila Vraničarjeva.
