Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel priznava, da situacija glede čakalnih dob "ni rožnata", so pa v pripravi predlogi, ki sistem počasi, a zagotovo usmerjajo v pravo smer.
Ukrep plačevanja zdravstvenih storitev po realizaciji je bil z namenom skrajševanja čakalnih vrst uveden z zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Prvo poročilo se nanaša na obdobje od 1. aprila do 31. julija 2023, drugo je za obdobje med 1. avgustom in 31. decembrom 2023.
Ministrica je spomnila, da so za okrepitev zdravstvenih zmogljivosti v letu 2023 zdravstvenemu sistemu namenili 131 milijonov evrov. A z omenjenimi sredstvi niso dosegli želenih učinkov, saj se podatki o čakalnih dobah niso spremenili v smeri, kot so si želeli. Zato je treba poiskati učinkovitejše rešitve.
Pojasnila je, da so nekatere ukrepe že sprejeli, v proceduri pa so še drugi, ki "sistem počasi, a zagotovo usmerjajo v pravo smer". Med drugim je napovedala nov obračunski model, ki bo okrepil vlogo glavarine, in omenila usmeritve na področju urejanja čakalnih seznamov. Kot je dejala, je pravilnik o naročanju in čakalnih dobah trenutno v medresorskem usklajevanju.
S sodelavcem z ministrstva za zdravje Markom Ogorevcem sta ob tem članom odbora danes tudi pojasnjevala, na kakšen način se podatki zbirajo in kaj pomenijo. Tako se po besedah ministrice denimo v sistemu e-naročanja šteje, da oseba čaka nedopustno dolgo že minuto po tistem, ko je vpisana v čakalni seznam, če je dodeljeni termin zamaknjen dlje, kot znaša najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti iz napotnice. Kot je dejala ministrica, si v zadnjih mesecih prizadevajo narediti podatke in sezname pregledne in realne.
>> Več: Odbor za zdravstvo znova razpravljal o reševanju čakalnih dob v zdravstvu
