Slovenija je začela postavljati ograjo na južni meji v času vlade Mira Cerarja leta 2015, ko smo bili priča množičnim migracijam na tako imenovani balkanski poti. Na meji s Hrvaško je skupaj postavila 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov rezilne žice.
Za nakup in postavitev začasnih tehničnih ovir je država porabila dobrih 23 milijonov evrov, za vzdrževanje pa še poldrugi milijon evrov. Podjetje Minis, ki je panelno ograjo postavilo, jo je začelo odstranjevati lani. Po pogodbi, ki so jo takrat sklenili z vlado, naj bi jo odstranili za sedem milijonov evrov.
Rezilni del ograje, ki je povzročal največ neprijetnosti, je vojska začela odstranjevati pred dvema letoma. To je bila tudi ena izmed prednostnih nalog Golobove vlade. Do zdaj so umaknili več kot polovico ograje.
Ograje pa kljub drugačnim napovedim še niso odstranili v občinah Obsotelja in Kozjanskega, opozarjajo tamkajšnji župani. V občini Podčetrtek je tako še vedno okoli 20 kilometrov panelne in žične ograje, podobno tudi v Rogatcu, kjer odstranitev težko čakajo zlasti kmetje, ki imajo zemljišča ob reki Sotli. Zaradi ograje je oteženo tudi čiščenje rečnih strug.
>> Več: Odstranjena več kot polovica ograje na južni meji, a ponekod na to še čakajo
