Podrobnosti dogovora, o katerem so se države članice pogajale približno mesec in pol, niso navedli.
Kot poroča RTV-jev bruseljski dopisnik Igor Jurič, bi s tem denarjem, ki ga je letno slabe tri milijarde evrov, financirali predvsem nakup orožja za Ukrajino. Večina ruskega zadržanega premoženja je v rokah klirinške družbe v Belgiji in članice EU-ja od Belgije zahtevajo, naj ves pobrani davek od dobička nameni za financiranje pomoči Ukrajini, ne pa da ga del obdrži zase.
Belgijska vlada naj bi bila to pripravljena storiti z letom 2025, že zdaj pa trdi, da večino nameni za nakup orožja za Ukrajino in pomoč ukrajinskim beguncem.
Evropska komisija in visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell sta sicer marca predlagala, da bi 90 odstotkov prihodkov od upravljanja ruskega premoženja namenili za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF).
Deset odstotkov bi medtem v okviru proračuna EU namenili za podporo ukrajinski obrambni industriji in povojni obnovi države.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogovor pozdravila. "Tega denarja ne bi mogli porabiti bolje, kot da z njim zagotovimo, da bosta Ukrajina in celotna Evropa varnejše mesto za življenje," je zapisala na omrežju X.
>> Več: V EU-ju dogovor o uporabi prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini
